Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Morbi eu nulla vehicula, sagittis tortor id, fermentum nunc. Donec gravida mi a condimentum rutrum. Praesent aliquet pellentesque nisi.
“Lahonščak je hrib posebne sorte. Lepo je zaokrožen in vinska trta je kakor gospoda, ki sedi v klasični teatrski areni, ki se enakomerno z vrha spušča v dno ravnine.”
Tako je Drago Medved v knjigi Najlepše trte na Slovenskem že leta 1994 opisal kraj, od koder prihajajo vrhunska vina Krajnc.
Vinogradniška tradicija na Lahonščaku sega v 18. stoletje, ko so lastniki dornavskega baročnega dvorca, družina Pongratz, zasadili vinsko trto na tem območju.
Najdena zapisana letnica 1888, vklesana na delu lesene »preše«, ki stoji sredi vinograda cca. 300m od naše stanovanjske hiše.
Prvo stekleničeno vino hiše je bilo leta 1983, katerih nekaj primerkov še vedno hranimo v sedanji arhivski kleti. V tistem času se je obdelovalo 1, 20 ha vinograda.
Od leta 1988 je vinogradništvo osnovna – tržna – dejavnost, površina vinograda se je postopoma povečevala. Na našem področju je zasajenih večina dovoljenih belih in nekaj rdečih sort grozdja.
Leta 1990je bil za takratne potrebe obnovljen in povečan stari objekt sredi vinograda (najstarejša klet je ostala in je ohranjena takšna kot je bila )
Od leta 2014 je vsa proizvodnja premeščena v sodobno opremljeno klet na domače dvorišče, kjer vse fermentira in zori v jeklu in v kontrolirani atmosferi. Za rdeča vina se še vedno uporablja hrastova posoda.
V letu 2021 smo se odločili obrniti nov list pri družini Krajnc. Celotno dejavnost je prevzel naslednjik Samo Krajnc.
Vinogradniška tradicija na Lahonščaku sega v 18. stoletje, ko so lastniki dornavskega baročnega dvorca, družina Pongratz, zasadili vinsko trto na tem območju. Južni del hriba že nekaj generacij poseduje naša družina. Z vinarstvom, kot osnovno dejavnostjo hiše, smo začeli leta 1988.
Vina, pridelana na 4 hektarjih vinograda (20 000 trt), ki jih imamo danes v lasti, zorijo v kleti, ki je bila zgrajena na sredi vinograda že leta 1888.
Vrhunska vina zorijo v hrastovih sodih; jeklena posoda pa ohranja mladost in svežino hišne zvrsti imenovane po domačem družinskem imenu – Skrbičevo vino.
